Turizem v Občini Hoče-Slivnica

Do nasada domačih in eksotičnih dreves, imenovanem »Ipavčevo« (pri nekdanjem posestvu Pavle Ipavec v Pivoli), nas pripelje pot po dvostranskem drevoredu malo listne lipe. Ob starem nasadu je zasajen mlajši park z različnimi drevesi in grmovnicami imenovan Botanični vrt v Pivoli. Botanični vrt, katerega bi lahko poimenovali tudi naravni biser v Pivoli pri Hočah, se razprostira med Hočami in Razvanjem, južno od mesta Maribor. Z osmimi hektarji zasajene površine je največji v Sloveniji. Od leta 1999 je Botanični vrt v Pivoli vključen v združenje mednarodno priznane botanične vrtove » BOTANIC GARDENS CONSERVATION INTERNATIONAL.« Vrt nudi in omogoča: izobraževanje, raziskovanje ohranjanje rastlinskih vrst, vzdrževanje lokalno ogroženih rastlinskih vrst, samoniklih gospodarsko pomembnih gozdnih vrst, funkcije genskih bank in pospeševanje sonaravnega turizma. Ohranjanje in varovanje rastlinskih vrst je ena izmed najpomembnejših nalog bota

Z obzidjem nekdanjega pokopališča obdano cerkev tvorijo ladja in gotski prezbiterij, kapeli, zakristija in zvonik s čebulasto streho. Pred glavnim vhodom je lopa. Pod z rebri obokanim gotskim prezbiterijem se skriva kripta, ki je ena najstarejših arhitektur, saj je stara skoraj 1000 let. Žrtvenik Mitri je ostanek rimskega poselitvenega območja. Cerkev se prvič omenja leta 1146, vendar je v svojem jedru starejša. Hoška pražupnija je bila namreč ena prvih na slovenskem Štajerskem. Gotsko podobo cerkve z začetka 15. Stoletja dopolnjuje barokizirana ladja. V notranjosti sta poznobaročna oltarja Jožefa Holzingerja.

Na Hočkem Pohorju stoji podružnična cerkev sv. Lenarta. Kot podružnica hoške župnije je bila prvič omenjena leta 1529. Po legendi naj bi jo zgradili cisterijanski redovniki iz Vetrinja. Okrog leta 1640 so jo obnavljali na kar opozarja tudi letnica 1642 v pragu glavnega portala. Po ljudskem izročilu naj bi tod nekoč stala kapela s samostanom. Cerkev tvorijo ladja, prezbiterij, vhodna lopa in zvonik katerega pritličje je zakristija. Streha je škriljasta, notranjost je z zelo bogatimi in lepimi zgodnjebaročnimi oltarji in tla so iz belega pohorskega marmorja. Tako je cerkev z naravnim zaledjem zlita tudi v izbiri materialov, ki so bili nekoč na razpolago.

Cerkev je imenovana tudi kot Križna kapela. Zgrajena je bila sredi sedemdesetih let 18. Stoletja na mestu starejše kapele. Zvonik pred glavnim portalom je bil prezidan v tridesetih letih 19. Stoletja in ima pločevinasto piramidalno streho. Pravokotna ladja ima velika zaključena okna in močne zunanje opornike. Na jugu je prizidana zakristija. Notranjost je pravokotne ladje in polkrožne apside. Namesto oltarne slike je na steno naslikana freska Jezusa na križu. Ob križu sta upodobljena lobanja in jabolko, v ozadju pa je veduta Jeruzalema. Kristusov pogled je oprt v nebo, tako da se sreča s pogledom Boga očeta, ki je upodobljen na stropu. Na severni in južni steni so nad okni upodobljeni šopki poljskega cvetja.

Tudi slivniška cerkev se je tako kot hoška cerkev prvič omenjala leta 1146 a je verjetno nastala 11. Stoletja. O tem priča zunanje vzidana kamnita plošča s pleteninasto ornamentiko, ki je značilna za čas pred romanike. Cerkev je v ladji poznoromanska, zvonik je iz 15. Stoletja, prezbiterij s poznogotskim mrežastim obokom pa iz prve četrtine 16. Stoletja. Bogat glavni oltar iz sredine 18. Stoletja, delo Jožefa Strauba, tudi ostala oltarja ter slike Lerchingerja in Laubmanna tvorijo kvaliteten ambient.

Zahodno od ceste Hoče-Slivnica na robu prostranega Hočkega gozda, ležijo Slivniški ribniki, ki so nastali umetno. Zanimiva je njihova vodna in poplavna vegetacija. Tu uspevata redki rastlini: Evropska gomoljčica (Pseudostellaria europaea) in vodni orešek (Trapa natans). Ribniki z okolico so življenjski prostor številnim ptičem, predvsem pa različnim dvoživkam, od katerih je potrebno omeniti žabo česnovko (Pelobates fuscus), ki je v Sloveniji zelo redka in je ogrožena vrsta. Velik pomen za naravo ima celoten Hoški gozd v zaledju ribnikov, kar dokazuje v Sloveniji izredno redka črna štorklja, ki v njem občasno gnezdi. Za Slivniške ribnike velja poseben varstveni režim. Zaradi svojih posebnosti so ribniki pomembni za biotop, znanstveno-raziskovalno in učno-vzgojno dejavnostjo in ribogojstvo.

Do nasada domačih in eksotičnih dreves, imenovanem »Ipavčevo« (pri nekdanjem posestvu Pavle Ipavec v Pivoli), nas pripelje pot po dvostranskem drevoredu malo listne lipe. Ob starem nasadu je zasajen mlajši park z različnimi drevesi in grmovnicami imenovan Botanični vrt v Pivoli. Botanični vrt, katerega bi lahko poimenovali tudi naravni biser v Pivoli pri Hočah, se razprostira med Hočami in Razvanjem, južno od mesta Maribor. Z osmimi hektarji zasajene površine je največji v Sloveniji. Od leta 1999 je Botanični vrt v Pivoli vključen v združenje mednarodno priznane botanične vrtove » BOTANIC GARDENS CONSERVATION INTERNATIONAL.« Vrt nudi in omogoča: izobraževanje, raziskovanje ohranjanje rastlinskih vrst, vzdrževanje lokalno ogroženih rastlinskih vrst, samoniklih gospodarsko pomembnih gozdnih vrst, funkcije genskih bank in pospeševanje sonaravnega turizma. Ohranjanje in varovanje rastlinskih vrst je ena izmed najpomembnejših nalog bota

Številnim turističnim ponudbam, ki privabljajo turiste, se je zadnji čas pridružila še pestra ponudba ribolova. Ribiška družina Maribor kot koncesionar mariborskega ribiškega okoliša vabi vse ribiče turiste, da preživijo kak ribolovni dan v teh, za pravega ribiča prečudovitih objektih, da si ob njih naberejo novih moči in pustijo za vodo vse skrbi delovnih dni. In kaj ponujamo v naši občini: Gramoznica Hoče Naseljena je s krapi, med njimi pa ne manjka tudi drugih vrst rib. Predvsem je primerna za zahtevnejše ribiče, ki lovijo kapitalne krape. Slivniški ribnik V njem plava veliko krapov, težkih do 5 kg, ne manjka pa tudi ščuk in smučev. Ribnik je primeren za manj zahtevne ribiče, ki lovijo s plovcem. Ob objektu je tudi manjša ribiška hišica, tako da v njej lahko prevedrite, pa tudi kak piknik si lahko organizirate. Hotinjska ribnika Nahajata se ob cesti za Agrarno in sta v bistvu usedalnika.

Sp. Hoče–Zg. Hoče–Pohorje Skozi Sp. Hoče se lahko peljete po Pohorski cesti, lahko po Stari cesti mimo nekdanje Sane, lahko pa skozi novo naselje ob Pohorski cesti do igrišča za tenis in po Gozdni ulici. Pločnik do Zg. Hoč, kjer je kolesarska in pešpot v obe smeri, loči od ceste ograja, zato je dovolj varen. V Zg. Hočah ostaja le pločnik za pešce, kolesarji se morajo vključiti v cestni promet proti Pohorju. Ob cesti so opozorilne table za voznike avtomobilov, naj upoštevajo, da je na tej cesti veliko kolesarjev. Vzpon do Reke je še zložen, cesta na Pohorje pa zahteva gorske kolesarje s polno varnostno opremo, predvsem pri spustu. Velika pazljivost je potrebna po deževju, ko na kakšnem delu asfaltirane ceste lahko leži pesek. Hoče–Pohorski dvor–Bellevue Za gorske kolesarje priporočamo tudi cesto skozi znani lipov drevored do Pohorskega dvora. Na koncu drevoreda zavijete desno po cesti, po dokaj zahtevnem vzponu se pri

Pohodniška pot št. 1 nas vodi po hoškem in slivniškem gozdu. Začne pri OŠ Dušana Flisa Hoče, pri Večnamenski dvorani, in vodi po gozdu proti Slivniškim ribnikom. Pot je lepo utrjena in vedno prehodna. Mimo srednjega ribnika nas pripelje na cesto proti Čreti, vendar se hitro odcepi levo, vodi nas ob robu gozda s pogledom na Slivnico, kmalu pa smo sredi lepega bukovega gozda. Mimo spomenika padlim lahko pridemo do Slivnice, pot pa vodi še dalje proti Križni kapeli (od tu dobi št. 2!); s ceste zavije nad vinograde, od koder je lep pogled na Slivnico, Radizel, Orehovo in Hotinjo vas ter Slivniški grad (žal razpadajoč), in lep razgled po Dravskem polju vse do Slovenskih goric in Haloz. Zaradi naseljenega grebena se pot v gozdu obrne v dolino, kjer nas asfaltna cesta pripelje do Križne kapele. Pot ne vodi mimo cerkvice (zaradi lastniških poti), lahko pa zavijete nekaj deset metrov do nje; tudi od tam je lep razg