Turizem v Občini Hoče-Slivnica
Pohodniško-planinske poti
Pohodniško-planinske poti
Pohodniška pot št. 1
Kotnikova pot št. 2
Kotnikova pešpot je dobila ime po akademskem slikarju domačinu Rudolfu Kotniku in nas vodi od Hoč preko Križne kapele, sv. Lenarta in Pohorskega dvora. Lepa in lahko prehodna pot ob vseh letnih časih – in če ste povprečni hodci, zanjo potrebujete skoraj tri ure. Del poti je speljane po asfaltu – tak je tudi začetek od teniškega igrišča v Hočah do gozda. Vse etape so označene s preglednimi tablami, spremlja pa nas oznaka s številko 2.
Zadnji del poti pod Pohorskim dvorom nas vodi mimo starega ribnika do Siničevega mlina, nato ob Hočkem potoku do Vreclove plantaže jabolk – od tam pa do tenisa. Kotnikova pot nam nudi kar nekaj lepih razgledov po dolini in na Pohorje. Za krajše sprehode je prijetno prehoditi le posamezni del poti, vredno pa je obiskati vse.
nas vodi po hoškem in slivniškem gozdu. Začne pri OŠ Dušana Flisa Hoče, pri Večnamenski dvorani, in vodi po gozdu proti Slivniškim ribnikom. Pot je lepo utrjena in vedno prehodna. Mimo srednjega ribnika nas pripelje na cesto proti Čreti, vendar se hitro odcepi levo, vodi nas ob robu gozda s pogledom na Slivnico, kmalu pa smo sredi lepega bukovega gozda.
Mimo spomenika padlim lahko pridemo do Slivnice, pot pa vodi še dalje proti Križni kapeli (od tu dobi št. 2!); s ceste zavije nad vinograde, od koder je lep pogled na Slivnico, Radizel, Orehovo in Hotinjo vas ter Slivniški grad (žal razpadajoč), in lep razgled po Dravskem polju vse do Slovenskih goric in Haloz. Zaradi naseljenega grebena se pot v gozdu obrne v dolino, kjer nas asfaltna cesta pripelje do Križne kapele. Pot ne vodi mimo cerkvice (zaradi lastniških poti), lahko pa zavijete nekaj deset metrov do nje; tudi od tam je lep razgled po naseljih na Dravskem polju. Kratek čas nadaljujemo še po asfaltu, kmalu pa se obrne levo navzdol proti Hočam in se zaključi pri teniškem igrišču.
Lepo vzdrževano pot lahko prehodimo v uri in pol, lahko pa seveda veliko hitreje, če nam noge in kondicija to dopuščajo. Vzpon do Križne kapele ni zahteven, zato jo lahko priporočamo vsakemu. Lepa je ob vseh letnih časih, tudi pozimi, če le ni preveč snega. Seveda ji lahko prehodimo tudi v obratni smeri – ali začnemo kjerkoli na poti in se vrnemo tja, saj je pot krožna.
Kotnikova pot št. 2
Kotnikova pešpot je dobila ime po akademskem slikarju domačinu Rudolfu Kotniku in nas vodi od Hoč preko Križne kapele, sv. Lenarta in Pohorskega dvora. Lepa in lahko prehodna pot ob vseh letnih časih – in če ste povprečni hodci, zanjo potrebujete skoraj tri ure. Del poti je speljane po asfaltu – tak je tudi začetek od teniškega igrišča v Hočah do gozda. Vse etape so označene s preglednimi tablami, spremlja pa nas oznaka s številko 2.
Čeprav to ni zahtevna tura, so kar štirje vzponi: prvi je do Križne kapele (Glivnik), ta nas prav prijetno segreje. Ob potoku hodimo mimo nekdanjih zemljank JLA, ki so danes le še zarasel spomin na neke čase. Ko si (skozi vrata) ogledamo cerkvico sv. križa (do nje je kratek skok s poti), se spustimo po asfaltu v dolino proti Čreti, a se hitro vzpnemo na Vrhe nad Polano, kjer je meja hoške in slivniške fare. Na hiši g. Ivana Pehanta v Zg. Hočah 52b (tik pred spustom do Reke) lahko občudujemo zelo lep in ohranjen sgrafito prof. Rudolfa Kotnika.
Za hišo se po lepi gozdni poti spustimo mimo podružnične šole do Reke, kjer nas ponovno čaka asfalt in tretji vzpon do cerkvice sv. Lenarta (za ogled cerkve se lahko dogovorite z g. dekanom Alojzom Petričem (tel. 041/213 609). Mimo propadajoče domačije ob cerkvi, ki podarja enkratno podobo stare arhitekture, se spustimo po kolovozu do asfalta. Ko ga zapustimo, pridemo do slikovitega potoka, nato pa se vzpnemo čez dvorišče domačije proti Pivoli. Ta del vzpona do križa v Pivoli je najbolj strm; nato pa se spustimo po cesti do vile in gradu Hompoš (Pohorski dvor), kjer je sedaj Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze Maribor.
Zadnji del poti pod Pohorskim dvorom nas vodi mimo starega ribnika do Siničevega mlina, nato ob Hočkem potoku do Vreclove plantaže jabolk – od tam pa do tenisa. Kotnikova pot nam nudi kar nekaj lepih razgledov po dolini in na Pohorje. Za krajše sprehode je prijetno prehoditi le posamezni del poti, vredno pa je obiskati vse.
Planinska pot št. 3
iz Slivnice do Mariborske koče je markirana z rdeče-belo okroglo Knafličevo markacijo in smerokazi. Začne se pri gradu v Slivnici, nato pa se počasi vzpenjamo po lepi gozdni poti, ki vodi po grebenu do roba Ranč v Šestdobe. Na sedlu Sedovc se priključi Framski planinski poti, ki nas pripelje do Petkovega sedla od tam pa Mariborske koče.
S sedla lahko zavijem nad cesto po kolovozu do slapa Skalca, kamor pridemo takoj za križiščem za Areh in Bellevue. Do Mariborske koče pa se potem povzpnemo levo navzgor kmalu po začetku ceste proti Bellevueju.
Pot nudi zelo lep razgled na Dravsko polje, Maribor in obrobje Slovenskih goric. Za pot potrebujemo 3 ure hoje in je prehodna v vseh letnih časih.
Planinska pot do Areha, označena z rdeče-belo markacijo
nas vodi od rojstne hiše dr. Karla Glaserja (tudi nekdanja gostilna Rečnik v Reki), ki stoji na ostrem ovinku pred vzponom na Pohorje. Pot nas pripelje po zmerno zahtevnem vzponu do Petkovega sedla in Mariborske koče, od tam pa po zložni poti Slovenske transverzale do Areha. Do Mariborske koče računajte tri ure zmerne hoje, kakšno uro pa še do Areha.
Zeleno-modra planinska pot
se prav tako začenja pri rojstni hiši dr. Karla Glaserja (tudi nekdanja gostilna Rečnik v Reki); ob hiši stoji tabla s prikazom poti, ki vodi do Bellevueja. Pot zavije po asfaltni cesti po Rečki grabi in se kmalu odcepi desno proti cerkvi sv. Lenarta. Smerokazi in dobro markirana pot nas vodijo po kolovozih in gozdnih poteh vse do Bellevueja. Tudi za to pot potrebujete dobri dve uri in pol.
